PREDBO?I?NO RAZVAJANJE ?UTIL NA KRASU

Galerija posnetkov s predbo?i?nega razvajanja ?util na Krasu v PDF obliki:
1. del (tukaj), 2. del (tu). Celotna zgodba v PDF obliki.

 
Sliki 1 in 2: Stopni??e od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor

Predhodno splo?no sprejeti itinerarij je vsem popotnikom iz dru?be LEOSS veleval, da se  nekaj minut ?ez deveto uro, v soboto, 22.12.2007, dobijo na parkiri??u dru?be v Ljubljani. Sobota vendar ni delovni dan, boste dejali, pa vendar. Je dan za razsvetljevanje duha in obzorja, premlevanje dogodkov preteklega tedna, razvajanja ?utov ter dan za potepe in izlete v naravo.

 
Sliki 3 in 4: Grad Devin

Zabava na avtobusu
Takoj po uvodnem pozdravu se je za?elo; ?rukice gore?, kdor bi ?ilce ?ganja v obliki J?germeistra ali doma?e viljamovke (iz dolenjskih hru?k zvaril sodelavec, specialist za podro?je identificiranja), jabol?ni ali pomaran?ni sok, ?e tople in zelo okusne mini sirove bureke, roglji?ke z marmelado ali brez nje (oboje izvira iz tr?nice BTC), doma pe?ene buhtlje s ?okolado (spekla ?ena enega od sodelavcev iz Razvoja). Za postre?bo sta poskrbela v reditelja preoble?ena direktor, ki je delil in to?il na?tete razvade, in sodelavec, strokovnjak za ozna?evanje, tokrat zadol?en za razdeljevanje prti?kov ter skrb za red in ?isto?o na udobnem avtobusu. Po slabi uri vo?nje smo pre?kali ?odprto? mejo z Italijo in ?e dobre ?etrt ure kasneje prispeli v Devin.

 
Sliki 5 in 6: Devinska Pe?ina in Rielkejeva pot


Slika 7: Prva zastava zdru?ene Evrope iz leta 1954

Grad Devin
Voden ogled Devinskega gradu (Castello di Duino) (ve?), pripadajo?ega parka, teras, notranjih prostorov, v katerih ?e vedno prebiva princ (Carlo Alessandro), vzpon na enega od stolpov, od koder je viden grajski licej (slika 6), kjer se je leta 1954 princu Raymundu iz plemi?ke dru?ine Thurn und Taxis (Torre e Tasso) prvi? porodila ideja o zdru?eni Evropi in skupni zastavi (na sliki 7), o Evropi brez meja in napetosti, o njenih prebivalcih, ki ?ivijo v so?itju drug z drugim, z naravo in duhu kozmopolitanske miselnosti brez eti?nih konfliktov. Ta ideja se ob zadnji ?iritvi Schengena vedno bolj uresni?uje.

   
Slike 8,9 in 10: Devinski vrtovi, terasa in stolp

Sredi gradu stoji stolp, s katerega pogled na vzhod se?e do Pirana, pred njim do ?e enega obmorskega gradu - Miramar (Castello di Miramare) (ve?), in na Rielkejevo sprehajalno pot, po kateri je v 45 minutah zmerne hoje mo? priti do bli?njega Sesljana (Sistiano) (ve?). Pred obiskom stolpa smo se po 99 stopnicah spustili v bunker (slika 12), iz katerega se Devinski grad vidi kot mogo?na rumeno obarvana trdnjava na pe?ini (slika 4). Pogled s stolpa proti zahodu se kon?a ob izlivu reke So?e (Isonzo) ter industrijsko orientiranem Tr?i?u (Monfalcone).  Prijazni lokalni vodi? nam je v brezhibni sloven??ini nizal imena in zgodbe izjemnih ljudi, ki so se skozi zgodovino te razsvetljene utrdbe izmenjavali na privatnem posestvu dru?ine Thurn und Taxis, ki je imela ? zanimivo - monopol nad po?tno slu?bo v Evropi do 20. stoletja oz. zadnjih 450 let. Grad nas zaradi zgodb, predmetov in ljudi, ki so ga obiskovali (Siegmund Freud, Rainer M. Rielke, Mark Twain, Sisi, dru?ina Gonzaga, direktni potomci Napoleona I., Johan Strauss, Franz Liszt (klavir na sliki 11) idr.), prevzame v trenutku ter sprosti domi?ljiji pot vsakomur, ki se poskusi v?iveti v stare ?ase. Vodi? nam je pripovedoval, kako so iz gulaga re?evali carja Aleksandra, kako so s finan?no injekcijo Siegmunda Freuda le s te?avo izvlekli iz prime?a nacistov ter kako se je ta nato oddol?il svojim re?iteljem. Devinski grad je znan tudi po zgodbi o beli dami, za katero legenda pravi, da jo je eden od vladarjev pahnil s pe?ine pod vrtovi v morje, kjer je okamenela in se ?e danes v jasnih no?eh prikazuje na gladini. Legendo opeva pesem Lepa Vida (tukaj).


Slika 11: Franz Liszt

 
Slika 12: ?ivljenje v bunkerju

   
Slike 13, 14 in 15: Obred obrezovanja trte, klasi?ni in vegetarijanski meni pr?utarne Kobjeglava

Pr?utarna Kobjeglava
Takoj nas je premamil prijeten vonj, skladen s pokrajino (obrezovanja trte (slika 13) in dolgoletno tradicijo zorenja pr?uta - na kavljih vise?ih opojnih na kra?ki burji su?e?ih svinjskih nog ? slastnih pr?utov, ki smo jih posku?ali v kombinaciji doma?ega kruha, napojenega s teranovim likerjem in ?li?ko olj?nega olja. Za vegetarijance so namesto pr?uta pripravili mle?ne izdelke drobnice. Ob kozar?ku terana in kraljevi vodi se je jed ?e bolj prilegla. Ob zaklju?ku obiska ?e kava (macchiato). Mimogrede, Devin nas je tako zelo prevzel, da smo od tam le s te?avo od?li, zato zamudili voden ogled pr?utarne in se namesto tega takoj predali u?ivanju pr?uta iz prve roke ? Kobjeglava je kraljestvo pr?uta (ve?).  

 
Slika 16: "Stonehenge"


Slika 17: ?ista romantika

?tanjel
Voden ogled po ?tanjelu (ve?) smo pri?eli z nizanjem zgodovinskih dejstev o nastanku in ?ivljenju v tej ?udoviti kra?ki vasici. Nadaljevali z obiskom galerije, v kateri so razstavljene umetnine Lojzeta Spacala, ki jih lahko vsakdo interpretira po svoje. Primer: Spacalova grafika (na sliki 20), katere naslov je ?Pesni?ki prostor?, dr. Damjanu, vodji LEOSS-ovega servisa (ve?), predstavlja test Zebrine tiskalne glave (ve?). ?e Spacalovo grafiko primerjamo s posnetkom dejanskih testiranj termalnih glav, opazimo, da je tovrstna interpretacija na mestu (slika 21). Po obisku galerije in poznogotske cerkve sv. Danijela, katere zvonik predstavlja ?kofovsko pokrivalo (slika 16), smo postopali po va?kem trgu z javnim vodnjakom, odkrivali ?are spodnjega (za ?ivali in orodje) in zgornjega dela kra?ke hi?e (kuhinja s kuri??em), narejene izklju?no iz kamna (tudi ?lebovi so iz skrilavcev).


Slika 18: ?kofovsko pokrivalo poznogotske cerkve v ?tanjelu

Vzpon na ostanke rimskega razglednega stolpa nenadejano prika?e vso okoli?ko pokrajino, kar so pred Rimljani s pridom izkori??ali tudi Habsbur?ani v ?asu Bene?kih vojn in tur?kih vpadov, ko so v ?tanjelu prebivali grofje Cobenzli. Pod stolpom zagledamo pristno romantiko - Ferrarijev vrt z ledenico, bazenom, bene?kim mosti?kom in oto?kom. Ferrarijev vrt sodi danes med najbolj priljubljene kraje za poro?ne ceremonije oziroma izrekanje usodnega ?da?. V ?asu med obema svetovnima vojnama je ?tanjelu dal poseben arhitekturni in razvojni pomen arhitekt in urbanist Maks Fabiani iz Kobdilja; Fabianijeva pot (ve?).

 
Slika 19: Biser sredi Krasa

                     
Sliki 20 in 21: Spacal: Pesni?ki prostor              


dr. Damjan: Test Zebrine tiskalne glave

Kulinari?ni u?itki na doma?iji v ?epuljah
Za zaklju?ek toplega son?nega dneva na Krasu, ?ekskurzije za vsa ?utila?, se prile?e ve?erja v ?epuljah (ve?). Tam so po uvodnem poku?anju teranovega likerja v kombinaciji z govejim, sirovim ali tuninim carpaciom za?ele te?i klasi?ne debate o izvoru imena teran (ta rano ? zgodnje vino ali terra rossa, kar zagovarjajo Italijani), o poimenovanju krajev Tomaj in Dutovlje (kraja se dr?ita povsem skupaj, pri ?emer naj bi Tomaj izviral iz ?to (je) moje?, Dutovlje pa iz ?do tu (je) tvoje?), o nazadnje prebranih knjigah, itd. Naslednji hod je razkril joto ali gobovo juho iz jur?kov, sledili so njoki z orehi v sirovi omaki, za ?etrto predjed pa smo imeli rezance z jur?ki. V kombinaciji s teranom je zelo teknila tudi glavna jed ? govedina ali pe?ena zelenjava ter lazanja z oljkami in teranom. Poobedek: hru?ka v teranovem likerju in sirov ?trukelj z orehi. Kulinari?ni u?itki so se vili okrogle ?tiri ure vse do 21h, ko je bilo ve?erje ob u?ivanju tradicionalnega sorbeta konec. Skupinska fotografija (slika 22) in epilog z zabavo na avtobusu.  


Slika 22: ?epuljski zbor

Namesto zaklju?ka
Ob takih dru?enjih in popotovanjih, pa ?e gre za privatna ali poslovna, smo si zaposleni v LEOSS-u enotni, da je na?e sodelovanje nekaj najlep?ega, kar se nam je v ?ivljenju zgodilo. Ekskurzija je uspela v celoti in LEOSS-ovci smo potiho ?e premlevali, kam jo mahniti v  prihodnjem letu. Bo to Prekmurje ali Dolenjska. Vsekakor bomo obiskali kraje v Sloveniji ali pokrajino zunaj njenih meja, na kateri ?ivi avtohtona slovenska narodna skupnost. Neodvisno od destinacije ?e zdaj vemo, da bomo ?li tja po cesti in v odli?ni dru?bi sodelavcev ter bolj?ih polovic. ?estitke ekipi, da je pripravila program, ki se je mnogim med nami vtisnil v spomin za vse ?ivljenje.

Sorodne teme
Jadranje 2007 (ve?), Obisk strokovnega IKT sejma CeBIT (Hannover) 2007 (ve?), Jadranje 2006 (ve?), Zagreb?ki velesejem Info 2005 (ve?).

 
Sliki 23 in 24: ?tanjel

Avtorji objavljenih fotografij so Janez Erjavec, Robert Su?nik in Janko Hod?a, ?ir?i izbor je dosegljiv v tem PDF dokumentu: Galerija posnetkov s predbo?i?nega razvajanja ?util na Krasu.



----------------------------------------------------------------------------------------
LEOSS - hitre povezave:

najbolj prodajani izdelki - kratek dobavni rok ali na zalogi

reference - seznam strank  

?rtice: kratke zgodbe o uspe?ni rabi ?rtne kode in RFID (po tematikah)

znanje v sklopu Strokovnjak svetuje

na?a kratka predstavitev z vsemi povezavami v HTML ali v PDF obliki

naro?ilo na brezpla?ni E-mese?nik iT GIBaNJe, katerega dosedanje izdaje so na voljo tukaj

Hiter dostop po podro?jih:

ozna?evanje (tukaj)

identificiranje (tukaj)

mobilno ra?unalni?tvo (ve?)

dodatki za povezovanje (tukaj)

celovite re?itve (tukaj)

storitve (ve?)

Izpostavljeno:

Predstavitve nalepk in etiket

evidenca delovnega ?asa (tukaj)

Inventura osnovnih sredstev (tukaj)