O mobilnem zajemu podatkov



Kaj je mobilni zajem podatkov?

?rtno kodo kot eno od tehnik avtomatskega identificiranja lahko uporabljamo za zelo razli?ne namene. Najpogosteje jo v vsakodnevnem ?ivljenju sre?ujemo pri nakupih v trgovinah, kjer blagajni?arkam omogo?a hitro vna?anje informacije o na?em nakupu v blagajno. Za prepoznavanje ?rtne kode uporabljajo posebne ?italnike, ki so povezani z blagajno (POS). Pogosto pa ?elimo s ?rtno kodo zapisane podatke zajemati na razli?nih mestih, neodvisno od ra?unalnika, ki se nahaja na dolo?eni lokaciji, zaradi ?esar potrebujemo nekak?no prenosno napravo. Na trgu je mo?no dobiti zelo veliko razli?nih izvedb tak?nih "napravic", ki se med seboj razlikujejo tako po zunanji obliki kot tudi po tehni?nih karakteristikah. Pogosto jih imenujemo ro?ni terminali za zajemanje podatkov, nekatere pa ?e kar ro?ni ali ?epni ra?unalniki.

Kot najbolj preprosto obliko ro?nega terminala za zajemanje podatkov si lahko zamislimo ?italnik ?rtne kode, s katerim lahko prosto hodimo okoli in ima vgrajen pomnilnik, v katerega shranjuje vse prebrane ?rtne kode, tako zbrane podatke pa kasneje vnesemo v ra?unalnik.

KAJ OMOGO?AJO RO?NI RA?UNALNIKI?
Seveda se nam lahko hitro zgodi, da si ?e med zajemanjem ?elimo pogledati podatke, ki smo jih do tedaj vnesli, pogosto pa ?elimo vnesti tudi podatke, ki niso zapisani v obliki ?rtne kode (tak?en je na primer lahko podatek o koli?ini nekih izdelkov). Zaradi teh ?elja moramo na?emu prenosnemu ?italniku dodati nekak?en prikazovalnik in tipkovnico. Ker ni na?a ?elja, da bi s seboj nosili cel ra?unalnik, je uporabljeni prikazovalnik razmeroma preprost, na primer tak na teko?e kristale oziroma LCD, kot ga tudi imenujemo, pa tudi tipkovnica nima na voljo tolik?nega ?tevila tipk, kot smo vajeni pri ra?unalnikih. Slednja je lahko samo numeri?na z nekaj dodatnimi funkcijskimi tipkami ali pa alfanumeri?na, ki pa je glede ?tevila tipk ?e vedno zelo omejena. S tipko POMIK (shift) pri nekaterih tipkovnicah dolo?amo posameznim tipkam razli?ne pomene. Seveda pa je delo s tak?no tipkovnico te?avnej?e in hitreje pride do napak. V?asih je potrebno pri izbiri ustreznega ro?nega terminala paziti tudi na velikost tipk - ?e vemo, da bodo uporabniki zelo verjetno imeli mo?nej?e (ali debelej?e) prste ali pa bodo pri delu nosili rokavice, potem morajo biti tipke temu primerno velike.

Pomnilnik ro?nega terminala je obi?ajno razdeljen na dva dela: programskega in podatkovnega. Za shranjevanje programov so namenjeni pomnilniki tipa ROM, EPROM ali EEPROM. Uporabniki terminalov v prva dva ne morejo posegati, lahko pa svoje programe vpisujejo v tretjega. Zna?ilno za vse tri pa je, da ohranijo vsebino, tudi ?e niso priklju?eni na napajanje. Podatke shranjujemo v pomnilnik tipa RAM. V primeru, da tak pomnilnik ostane brez napajanja, se vanj zapisani podatki zgubijo. Velikost pomnilnika pri ro?nih terminalih se najpogosteje za?ne pri 128 Kb in sega vsak dan vi?je. Za posebne zahteve lahko velikost pomnilnika ?e pove?amo.

Baterije, ki jih uporabljamo za napajanje ro?nih terminalov, so najpogosteje alkalne NiCd, NiMH in kot najsodobnej?e LI-ionske. Prve so namenjene le enkratni uporabi, preostale pa lahko z vmesnim polnjenjem uporabljamo v dalj?em obdobju. Glede polnjenja so najbolj komplicirane NiCd baterije, pri katerih se pri prezgodnjem dopolnjevanju, to je tedaj, ko baterije za?nemo polniti, ?eprav ?e niso povsem izpraznjene, pojavi spominski u?inek. Ta u?inek povzro?i zmanj?anje kapacitete baterij. Nekateri proizvajalci ro?nih terminalov so za za??itno podatkov predvideli dodatne litijeve baterije, ki vzdr?ujejo napajanje pomnilnika tudi v primeru, ko je osnovno baterijsko napajanje izpadlo. Te baterije je potrebno zamenjati le vsakih nekaj let.

?e smo na za?etku kot osnovo vzeli ?italnik ?rtne kode, potem mu vse na?tete dodatke lahko dodamo tako, da jih skupaj z njim vgradimo v skupno ohi?je, s ?imer dobimo povsem integriran ro?ni terminal za zajemanje podatkov. Lahko pa tudi le dodatke zdru?imo v posebnem ohi?ju in potem tak?en terminal preko priklju?nega konektorja povezujemo z razli?nimi ?italniki ?rtne kode.

KAKO POVEZATI RO?NI TERMINAL Z RA?UNALNIKOM?
Da bi podatke, zbrane z ro?nim terminalom, prenesli v ra?unalnik, ju moramo povezati z ustreznim povezovalnim kablom. Za pogosto prena?anje podatkov to ni najbolj primerna re?itev, saj se s?asoma kvaliteta spojev pri konektorjih poslab?a, in s tem zmanj?a zanesljivost prenosa. Ta problem lahko v veliki meri odpravimo tako, da v povezavo med ro?ni terminal in ra?unalnik dodamo posebno komunikacijsko enoto, ki je s priklju?nim kablom fiksno povezana z ra?unalnikom, podatki med terminalom in enoto pa se prena?ajo po opti?ni poti z infrarde?o svetlobo. Zelo pogosto se za prenos podatkov z infrarde?o svetlobo uporablja standardiziran IrDA protokol. V zadnjem obdobju pa so za?eli nekateri proizvajalci uporabljati za prenos podatkov bluetooth vmesnik. Pri tem vmesniku se povezava med terminalom in na primer ra?unalnikom vzpostavi s pomo?jo radijskih frekvenc v podro?ju 2,4 GHz, domet povezave pa je do 10 m. Naj ob tem omenim, da je povezave z bluetooth tehnologijo mogo?e vzpostaviti tudi z drugimi napravami kot so mobilni telefoni ali tiskalniki. Dejansko lahko govorimo o nekak?ni brez?i?ni ra?unalni?ki mre?i, katere obmo?je je omejeno na bli?njo okolico uporabnika (personal area network ali PAN).

V nadaljevanju si bomo ogledali nekaj tipi?nih ro?nih terminalov za zajemanje podatkov, s ?imer bomo pridobili bolj?i vpogled v to, kaj je mo?no dobiti na tr?i??u in kako lahko te terminale uporabljamo.

RO?NI TERMINALI Z VGRAJENIM CCD ?ITALNIKOM ?RTNE KODE
S CCD ?italniki ?rtne kode smo se ?e sre?ali v enem od na?ih prej?njih ?lankov. Japonsko podjetje Denso, ki je priznan proizvajalec tega tipa ?italnikov, je doslej predstavilo ?e ve? razli?nih modelov ro?nih terminalov za zajemanje podatkov, ki imajo vgrajen CCD ?italnik ?rtne kode. Njihov prvi model iz konca 80-tih let je nosil oznako BHT-1.

Sledili so mu modeli oziroma, bolje re?eno serije terminalov BHT-2000, BHT-3000, BHT-4000, BHT-5000, BHT-6000 in BHT-7000 in BHT-8000 (o serijah govorimo zaradi tega, ker v okviru vsake obstaja nekaj modelov, ki se med seboj razlikujejo v nekaterih tehni?nih karakteristikah). Nastavitve terminala so dosegljive z meniji, ki so prikazani na prikazovalniku, svoje odlo?itve pa vanj vna?amo preko tipkovnice. S tem je uporabnikom omogo?eno, da lahko zelo hitro za?nejo uporabljati terminale, prakti?no takoj po njihovi nabavi in brez dolgih priprav.

RO?NI TERMINALI BREZ VGRAJENEGA ?ITALNIKA ?RTNE KODE
Omenili smo ?e, da lahko za zajemanje podatkov uporabljamo ro?ne terminale, pri katerih za branje ?rtne kode uporabljamo samostojne ?italnike ?rtne kode, ki jih na terminal priklju?imo preko ustreznega konekotorja. Tak?ni terminali zagotavljajo vse funkcije, ki so potrebne za shranjevanje in obdelavo podatkov, glede na potrebe pa potem nanj priklju?imo primeren ?italnik. To je lahko enostavni peresni ?italnik, kadar ?elimo brati ?rtno kodo na lahko dostopnih mestih, ali pa laserski ?italnik z velikim dometom, ki ga uporabljamo tedaj, ko so ?rtne kode oddaljene od nas ali nedostopne za neposredno branje (na primer za steklom).

RO?NI TERMINALI Z VGRAJENIM ?ITALNIKOM ?RTNE KODE
Naslednjo stopnjo razvoja ro?nih terminalov za zajemanje podatkov predstavljajo terminali, ki za operacijski sistem uporabljajo DOS 6.22 v ROM-verziji. Uporabljeni mikroprocesorji so obi?ajno 32-bitni AMD ELAN 386. Za razvoj aplikacij tako lahko uporabljamo katerokoli standardno x86 razvojno orodje, npr. Borland C++, Microsoft C/C++ itd. Za standardne funkcije, ki jih potrebujemo pri delu s temi terminali, pri PC-jih pa jih nimamo, so na voljo ustrezne knji?nice. Velikosti pomnilnikov pri teh terminalih so bistveno ve?je kot pri prej omenjenih.

RO?NI TERMINALI Z GRAFI?NIM VMESNIKOM
Doslej predstavljeni terminali so v minulih dobrih dvajsetih letih sledili neki svoji notranji logiki razvoja. S stalnim izpopolnjevanjem in uvajanjem novosti so jih proizvajalci pripeljali do izvedb, ki jih danes poznamo in smo jih ?e prikazali. Hkrati pa so se kot iz neke druge zgodbe na podro?ju zajemanja podatkov pojavile naprave, ki so bile prvenstveno namenjene za neka druga opravila. To so na primer dlan?niki Palm, ki predstavljajo predvsem priro?en osebni pripomo?ek za shranjevanje razli?nih podatkov (seveda s povsem ra?unalni?kimi zmogljivostmi in kar iz tega sledi). V povezavi z ustreznim ?italnikom ?rtne kode postanejo ti ro?ni ali ?epni ra?unalniki povsem spodobne naprave za zajemanje podatkov s pomo?jo ?itanja ?rtne kode. Njihova pomanjkljivost je morda predvsem ta, da niso zelo robustni, pa tudi pri ro?nem vnosu podatkov je potrebno biti nekoliko bolj natan?en.

Od dlan?nikov, ki kot platformo uporabljajo Palm OS, pa imajo verjetno svetlej?o prihodnost pred seboj tisti ro?ni ra?unalniki, katerih platforma so Windows CE. Microsoft kot razvijalec si je to platformo na za?etku zamislil kot osnovo za krmiljenje delovanja vseh mogo?ih majhnih naprav od pralnih strojev in televizorjev do ?esar koli. Ta platforma je hitro na?la pot tudi v mobilne ra?unalnike. Zaradi svoje sorodnosti z ostalimi Windows platformami in kopico v naprej pripravljenih pripomo?kov (na primer za dostop do interneta), pa postajajo ro?ni terminali za zajemanje podatkov, ki kot osnovo uporabljajo to platformo, nekaj povsem obi?ajnega.

TERMINALI Z BREZ?I?NIM PRENOSOM PODATKOV
Naj pred koncem tega zapisa na kratko omenimo ?e nekoliko druga?e tip terminalov. Poleg zgoraj predstavljenih ro?nih terminalov, ki delujejo samostojno, saj zajete podatke le ob?asno prena?amo na ra?unalnik, postajajo v zadnjem ?asu vse bolj popularni tudi ro?ni terminali, ki so v stalni brez?i?ni povezavi z ra?unalniki (on-line). Podatki lahko tako ves ?as potujejo med terminalom in osrednjim ra?unalnikom, neodvisno od tega, kje se nahajamo (domet je seveda omejen in odvisen od uporabljenega frekven?nega podro?ja, vendar na?eloma velja, da se po nekem dolo?enem prostoru lahko gibljemo povsem prosto). Pogosto ob tem govorimo o brez?i?nih ra?unalni?kih mre?ah. Tak?ne re?itve, ki so razmeroma drage (k sre?i cene po?asi padajo), se uporabljajo predvsem tedaj, ko je potrebno teko?e vzdr?evati aktualno stanje podatkov v osrednjem ra?unalniku.

ZAKLJU?EK
?e ta kratek pregled je pokazal, da je na tr?i??u mogo?e dobiti veliko zelo razli?nih ro?nih terminalov, ki jih je mo?no uporabljati za razli?ne na?ine zajemanja podatkov. Nekateri od njih so bolj primerni za nekatere aplikacije, drugi zopet za druga?ne. Ker se terminali tudi cenovno lahko precej razlikujejo med seboj, izbiranje najbolj ustrezne re?itve ni lahka naloga. Seveda pa je vedno mo?no poiskati pomo? strokovnjakov, ?e menimo, da jo potrebujemo. Pri nas je kar nekaj podjetij, ki se ukvarjajo z navedenim podro?jem.



?rtna koda - osnove

Radiofrekven?na identifikacija (RFID)

Dvodimenzionalna QR koda

Verifikacija ?rtne kode

Ozna?evanje blaga

Sledljivost

Podalj?anje ?ivljenjske dobe termalne glave tiskalnika

O mobilnem zajemu podatkov

Ambulantna prodaja

Urejeno skladi??e

Tehnologija magnetnega zapisa

Bluetooth tehnologija

Sistem za zgodnje opozarjanje uporabnikov pove?a njihovo produktivnost

Regalno skladi??e

?rtna koda kot podpora proizvodnim informacijskim sistemom

Identifikacija direktno ozna?enih delov (DPM)

Opti?no prepoznavanje znakov (OCR)

?rtna koda: tipi (simbologije)

Sistem obvladovanja kakovosti proizvodnje (HACCP)

Nekonvencionalne metode ozna?evanja z bar kodo

Video opreme za ?rtno kodo in RFID

Mobilnost je prednost

Kako tiskati nalepke - s folijo ali brez?

?rtice: kratke zgodbe o uspe?ni rabi ?rtne kode in RFID

?italci ?rtne kode - video predstavitev

Ro?ni ra?unalniki oz. terminali ?rtne kode in RFID - video predstavitev

Sistemske re?itve za ?rtno kodo in RFID - video predstavitev

Tiskalniki etiket in kartic ter repromaterial - video predstavitev

Servis opreme za ?rtno kodo - video predstavitev